Albanija

Tirana-Skenderbeg

Tirana-Skenderbeg

Drač-Durres-plaža

Drač-Durres-plaža

Drač-Durres-apartmani

Drač-Durres-apartmani

Drač-Durres-apartmani

Drač-Durres-apartmani

Drač-Durres-apartmani novogradnja

Drač-Durres-apartmani novogradnja

Drač-Durres-plaža

Drač-Durres-plaža

Drač-Durres-vrstne hiše

Drač-Durres-vrstne hiše

 

 Albanija - dežela nepremičninskega razcveta


Na povabilo direktorja ene izmed največjih nepremičninskih družb v Albaniji, sva s sodelavcem v mesecu juliju opravila obisk te države. Pot naju je vodila ob morju, preko Hrvaške, delno Bosne in Hercegovine (Neum) in Črne Gore. Mejo med Albanijo in Črno Goro sva prečkala pri Skadarskem jezeru. Že ob vstopu v državo je mogoče videti čudovito pokrajino z velikim številom novozgrajenih poslovnih in bivalnih stavb. Ceste so občutno širše od naših, po katerih se večinoma vozijo avtomobili znamke Mercedes. Najini prvi vtisi so korenito spremenili dotedanje mišljenje o tej deželi.

Albanija oz. Shqiperia, kar v albanščini pomeni »dežela orlov« meji na Kosovo, Črno Goro, Makedonijo, Grčijo, na zahodu pa se stika z Jadranskim morjem ter na jugozahodu z Jonskim. Upravno je razdeljena na 12 regij (qarqe), te pa vsebujejo skupno 36 okrožij in 310 občin, od tega jih je 43 mestnih. Poseben status ima metropola Tirana. Prebivalstvo je razmeroma narodnostno homogeno, saj Albanci predstavnjajo 95 % le-tega (po oceni iz leta 2005). Preostali prebivalci so še Grki (3%), priznani kot manjšina in ljudje drugih narodnosti. Veliko množico Albancev tvorijo tudi zamejci na Kosovem (cca. 1.700.000) v Srbiji in Črni Gori (cca. 150.000), Makedoniji (cca. 500.000) in Grčiji (cca. 50.000).

Albansko ozemlje obsega 28.748 km2. Glavno mesto države je Tirana s 520.000 prebivalci, druga večja mesta so Drač, Elbasan, Skadar, Gjirokaster. Pribljižno 70 % dežele se nahaja nad 300 m nadmorske višine. Najvišji vrhovi segajo nad 2400 metrov, najvišji pa je Korab (2.764 m). Sever dežele je hribovit in vsebuje več globokih dolin, proti jugu pa se niža in spreminja v gričevje ter priobalno ravnico. Dežela ima 362 kilometrov morske obale in tri večja jezera, in sicer Skadarsko, Ohridsko ter Prespansko. Pretežni del države ima sredozemsko podnebje, ki je izrazitejše v priobalnih nižinah. Bolj deževni so predvsem gorati severni predeli države, ki imajo občutno nižjo povprečno temperaturo. Albanija hrani relativno velike zaloge zemeljskega plina in nafte v jugozahodnem delu, severozahodne pokrajine pa vsebujejo mineralne surovine, zlasti železo, baker, krom in nikelj.

Albanija je dobila svoje ime med 8. in 11.stoletjem, po etnični skupini Albanos. Srednji vek je prinesel razcvet albanskih mest. Turki so po oslabitvi Bizanca osvojili Albanijo leta 1430. Skenderbeg se jim je s fevdalci ob pomči Rima, Neaplja in Benetk upiral 25 let, a je po njegovi smrti Albanija prišla pod polni nadzor Otomanskega imperija, ki je izvajal intenzivno islamizacijo na tem območju. Leta 1908 je kulturno-politično gibanje Prizrenska liga organiziralo upore, ki so pripeljali do prve balkanske vojne in poraz Turkov. Med I.svetovno vojno so deželo okupirale avstrijske in antantne sile. Po vojni je bila Albanija sprejeta v Društvo narodov. Med II.svetovno vojno je bila priča močnemu protifasističnemu odporu nacionalistov, monarhistov in komunistov; slednji so s pomočjo Jugoslovanov prevzeli nadzor nad državo po umiku Nemcev, vodja pa je postal Enver Hoxha. Nova oblast je z reformami uvedla socializem. Diktatura sistema je bila v obdobju komunizma močna: vse stranke, z izjemo Albanske stranke dela so namreč bile prepovedane, državna obveščevalna služba Sigurimi je izvajala strog nadzor nad prebivalstvom. Izvedena je bila popolna kolektivizacija, prepovedana so bila kakršnakoli privatna podjetja, po ustavi pa v državno gospodarstvo niso smela vlagati tuja podjetja. Odklonjena je bila tudi tuja gospodarska pomoč. V tem obdobju je bila Albanija najrevnejša država v Evropi.

Po smrti Enver Hoxha je država nadaljevala po poti demokratizacije in prišlo je do obsežnih reform, med drugim tudi v gospodarstu. Leta 1991 je bila sprejeta začasna ustava, nato pa tudi preostala evropska zakonodaja. Danes se država manj kot na pomoč mednarodne skupnosti zanaša na finančni dotok od svojih državljanov, ki so zaposleni v tujini in dotok tujega kapitala s strani tujih investitorjev zlasti Ameriških, Italijanskih, Nemških ter investitorjev iz arabskih držav, zlasti iz Dubaja. Lanska gospodarska rast je znašala 8,3 %. Hermetična izolacija države do leta 1989 je zatrla razvoj turizma. Pred kratkim je prišlo do vlaganj in razvoja turistične infrastrukture. Velik potencial imajo zlasti južne obale, locirane nasproti grškega turistično razvitega otoka Krfa ter razsežnosti neokrnjene notranjosti.

Gostitelji najinega obiska so organizirali ogled obsežnih investicij v stanovanjski gradnji v Tirani. Novi stanovanjski bloki, že dokončani ali še v fazi gradnje so na vsakem koraku. Gradnja se izvaja na novih stavbnih območjih ali na zemljiščih starih »socialističnih« stavb. Prestolnica Tirana je do obmorskega mesta Drač oddaljena cca. 35 km. Vzdolž celotne poti pa je ob cesti predvidena industrijska cona, katera je že skoraj v celoti pozidana z novimi poslovnimi stavbami večjih evropskih podjetij. Cene komunalno urejenih zemljišč za poslovno gradnjo se gibljejo med 70 do 130 EUR/m2.

Posebno je intenzivna tudi gradnja hotelov, večstanovanjskih objektov in vil v nekoč izključno pristaniškem mestu Drač. Na območju cca. 10 km vzolž obale je novozgrajenih veliko število objektov v šestih vrstah do morja. Cena je seveda odvisna od bližine morske obale. Cene novozgrajenih apartmajev v prvi vrsti do morja po sistemu »prodaje na ključ« se gibljeje med 900-1000 EUR/m2. V drugi ali tretji vrsti pa imajo praviloma dodatno zgrajene bazene in se njihove cene gibljejo med 550 in 700 EUR/m2.

Sam označujem to državo kot deželo nepremičninskega razcveta, ker trg ponuja obilo perspektivnih investicijskih priložnosti v nepremičnine, bodisi za stanovanjsko, turistično ali poslovno namembnost. Trenutna gospodarska klima ter tržne razmere vzpodbujajo številna vlaganja tujih investitorjev. Tujci dejansko nimajo ovir pri nakupu nepremičnin. Celoten postopek nakupa vodi notar, kateri tudi vpiše lastninsko pravico v zemljiški knjigi.

 

Robert Nedanovski, NNRN Nepreminčnine d.o.o. Novo mesto


 

Nalagam ...